Fizioterapija
Prsna hrbtenica
Seznanite se s pogostimi poškodbami prsne hrbtenice, simptomatiko, kdo so ogrožene skupine ter potekom rehabilitacije.
Mišični nateg
Najpogostejši vzrok bolečin v prsni hrbtenici. Nastanejo ob nenadnem gibu, za katerega ni potrebna velika sila.
Simptomi
Mišični nateg v prsni hrbtenici se najpogosteje kaže kot lokalizirana bolečina med lopaticama ali ob hrbtenici. Bolečina se običajno poslabša pri gibanju trupa, obračanju telesa, sklanjanju, dvigovanju bremen ali globokem vdihu. Prisotna je lahko mišična napetost, občutek togosti in zmanjšana gibljivost prsnega dela hrbtenice. Pri hujših nategih se lahko pojavita tudi občutljivost na dotik in mišični krči.
Posamezniki nagnjeni k poškodbi
Večje tveganje za mišične natege imajo posamezniki s sedečim načinom življenja, slabo telesno držo in oslabljenimi stabilizacijskimi mišicami trupa. Pogosto se poškodba pojavlja pri pisarniških delavcih, voznikih, študentih ter pri športnikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe trupa (veslanje, plavanje, tenis, golf in meti). Tveganje povečujejo tudi nenadni in sunkoviti gibi, dvigovanje težkih bremen ter nezadostno ogrevanje pred telesno aktivnostjo.
Značilnosti poškodbe
Mišični nateg nastane zaradi prekomerne raztegnitve ali preobremenitve mišičnih vlaken prsnega dela hrbtenice. Najpogosteje so prizadete mišice erector spinae, romboidne mišice, trapezasta mišica in medrebrne mišice. Poškodba se lahko razvije nenadoma zaradi enkratnega preobremenitvenega dogodka ali postopoma zaradi dolgotrajnih ponavljajočih se obremenitev. Za razliko od resnejših poškodb hrbtenice običajno ni prisotnih nevroloških simptomov, kot so mravljinčenje, odrevenelost ali mišična oslabelost.
Rehabilitacija
V akutni fazi je priporočljivo zmanjšati aktivnosti, ki povzročajo bolečino, vendar se popolnemu mirovanju izogibamo. Prvih 24–48 ur lahko pomagajo hladni obkladki za zmanjšanje bolečine in vnetja. Nato se postopno uvajajo lahke mobilizacijske vaje, raztezanje prsne hrbtenice ter vaje za izboljšanje gibljivosti in drže. Pomemben del rehabilitacije predstavljajo krepitev mišic trupa, lopatičnega obroča in hrbtnih mišic ter odpravljanje dejavnikov, ki so pripeljali do poškodbe. Večina blagih mišičnih nategov se izboljša v nekaj dneh do nekaj tednih.
Kdaj poiskati pomoč?
Zdravniško ali fizioterapevtsko pomoč je priporočljivo poiskati, če je bolečina zelo močna, se ne izboljša po nekaj dneh, omejuje vsakodnevne aktivnosti ali se postopno stopnjuje. Nujna obravnava je potrebna ob pojavu nevroloških simptomov (mravljinčenje, odrevenelost, mišična oslabelost), težav z ravnotežjem, motenj odvajanja blata ali urina ter po večji travmi, kot je prometna nesreča ali padec z višine. Prav tako je potreben pregled, če bolečino spremljajo vročina, nepojasnjena izguba telesne mase ali bolečina v prsnem košu, ki bi lahko nakazovala drugo zdravstveno stanje.
Skolioza
Bočna ukrivljenost hrbtenice, ki najpogosteje prizadene prsni del. Lahko povzroča bolečino in spremembe drže.
Simptomi
Skolioza se lahko kaže kot vidna asimetrija telesa, npr. neenakomerna višina ramen, izbočena lopatica na eni strani ali nesimetričen pas. Pri napredovanejših oblikah je lahko prisotna tudi rotacija trupa, zaradi katere se rebra na eni strani izraziteje izbočijo (rebrna grba). Bolečina ni vedno prisotna, vendar se lahko pojavi pri odraslih zaradi mišične preobremenitve ali degenerativnih sprememb. Pogosta je utrujenost hrbtnih mišic, občutek napetosti in zmanjšana vzdržljivost pri dolgotrajnem sedenju ali stoji. V hujših primerih lahko pride do zmanjšane pljučne funkcije zaradi deformacije prsnega koša.
Posamezniki nagnjeni k poškodbi
Skolioza se najpogosteje razvije v obdobju rasti pri otrocih in mladostnikih, zlasti v puberteti. Večje tveganje imajo posamezniki z družinsko anamnezo skolioze, saj ima stanje pomembno genetsko komponento. Pogosteje se pojavlja pri dekletih, zlasti pri bolj napredovalih oblikah. Pri odraslih se lahko razvije tudi kot posledica degenerativnih sprememb hrbtenice ali kot nadaljevanje neodkrite mladostniške skolioze. K nastanku lahko prispevajo tudi mišična neravnovesja in nevrološka ali mišična obolenja.
Značilnosti poškodbe
Skolioza je tridimenzionalna deformacija hrbtenice, ki vključuje bočno ukrivljenost, rotacijo vretenc in spremembe v sagitalni ravnini. Lahko je idiopatska (najpogostejša), prirojena ali nevromišična. Stopnja ukrivljenosti se meri v Cobbovih stopinjah. Blažje oblike pogosto ne povzročajo večjih funkcionalnih težav, medtem ko lahko napredovale oblike vplivajo na držo, biomehaniko gibanja in delovanje notranjih organov. Pomembno je zgodnje odkrivanje, saj se v obdobju rasti lahko hitro poslabša.
Rehabilitacija
Rehabilitacija je odvisna od stopnje ukrivljenosti in starosti posameznika. Pri blažjih oblikah se uporablja ciljno usmerjena fizioterapevtska vadba za izboljšanje drže, simetrije mišic in stabilizacije trupa. Pogosto se uporabljajo specifične metode, kot so Schroth vaje, ki so prilagojene posameznikovi krivini. Pri otrocih in mladostnikih z napredujočo skoliozo je lahko potrebna uporaba steznika (ortoze), da se prepreči nadaljnje poslabšanje. Pri hudih oblikah je včasih potrebna kirurška korekcija. Pri odraslih je cilj predvsem zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije in preprečevanje napredovanja.
Kdaj poiskati pomoč?
Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati ob opazni asimetriji telesa, ki se postopno povečuje, ali ob sumu na skoliozo pri otrocih in mladostnikih. Zgodnja obravnava je ključna, saj lahko vpliva na razvoj krivine med rastjo. Pri odraslih je treba poiskati pomoč, če se pojavijo bolečine, progresivna deformacija ali funkcionalne omejitve. Nujna obravnava je redka, vendar potrebna, če skolioza povzroča izrazite nevrološke simptome, hitro napredovanje ali vpliva na dihanje in delovanje notranjih organov.
Ankilozirajoči spondilitis
Kronična vnetna revmatična bolezen, ki lahko povzroči togost in zmanjšano gibljivost prsne hrbtenice.
Simptomi
Ankilozirajoči spondilitis se najpogosteje kaže kot globoka, topa bolečina in jutranja okorelost v spodnjem delu hrbta ter prsni hrbtenici, ki se izboljša z gibanjem in poslabša v mirovanju. Značilna je izrazita jutranja togost, ki traja več kot 30 minut do nekaj ur. Bolečina se lahko postopno širi navzgor po hrbtenici in zajame prsni del, kar vodi v občutek omejenega dihanja zaradi zmanjšane gibljivosti prsnega koša. Pogosto so prisotne tudi utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost in občasne vnetne bolečine v drugih sklepih. V napredovalih fazah lahko pride do izrazite togosti hrbtenice in zmanjšane drže (“bambusova hrbtenica”).
Posamezniki nagnjeni k poškodbi
Bolezen se najpogosteje pojavlja pri mladih odraslih, običajno med 15. in 40. letom starosti. Večje tveganje imajo posamezniki z genetsko predispozicijo, zlasti prisotnostjo antigena HLA-B27. Pogosteje se pojavlja pri moških kot pri ženskah. K nastanku lahko prispevajo tudi okoljski dejavniki, čeprav natančen vzrok bolezni ni popolnoma pojasnjen. Pomembno je, da se bolezen pogosto začne počasi in se zato v zgodnjih fazah lahko spregleda.
Značilnosti poškodbe
Ankilozirajoči spondilitis je kronična vnetna revmatična bolezen, ki primarno prizadene hrbtenico in sakroiliakalne sklepe. Vnetje vodi v postopno okostenitev vezi in sklepnih struktur hrbtenice, kar povzroča zmanjšano gibljivost in togost. V prsnem delu hrbtenice lahko pride do zmanjšane razteznosti prsnega koša, kar vpliva na dihalno funkcijo. Sčasoma lahko pride do zlitja vretenc (ankiloze), kar močno omeji gibanje hrbtenice. Bolezen ima obdobja poslabšanj (vnetnih zagonov) in umiritev simptomov.
Rehabilitacija
Rehabilitacija je ključnega pomena in vključuje redno, vsakodnevno telesno aktivnost. Osredotoča se na ohranjanje gibljivosti hrbtenice, prsnega koša in sklepov ter preprečevanje togosti. Priporočene so vaje za raztezanje, mobilizacijo prsne hrbtenice, dihalne vaje ter krepitev posturalnih mišic. Še posebej pomembne so aktivnosti, kot so plavanje, hoja in ciljno usmerjena terapevtska vadba. Poleg fizioterapije je pogosto potrebna tudi medikamentozna terapija (protivnetna zdravila in biološka zdravila), ki jo vodi zdravnik specialist. Dolgoročno je cilj ohranjanje funkcionalnosti in čim boljše kakovosti življenja.
Kdaj poiskati pomoč?
Zdravniško pomoč je priporočljivo poiskati ob dolgotrajni (več tednov ali mesecev trajajoči) jutranji okorelosti in bolečini v križu ali prsni hrbtenici, ki se izboljša z gibanjem. Zgodnja obravnava je zelo pomembna, saj lahko upočasni napredovanje bolezni.
Povečana torakalna kifoza
Pretirana ukrivljenost prsne hrbtenice, ki izgleda kakor grba.
Simptomi
Posamezniki pogosto poročajo o bolečini ali napetosti v zgornjem in srednjem delu hrbta, predvsem med lopaticama. Prisoten je občutek togosti, zmanjšana gibljivost prsne hrbtenice ter hitra utrujenost hrbtnih mišic pri daljšem sedenju ali stoji. V nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi bolečine v vratu ali ledvenem delu zaradi kompenzacijskih vzorcev drže. Pri napredovanih oblikah lahko pride do zmanjšane pljučne funkcije zaradi spremenjene mehanike prsnega koša.
Posamezniki nagnjeni k poškodbi
Večje tveganje imajo posamezniki s sedečim načinom življenja, dolgotrajnim delom za računalnikom ter slabo ergonomsko urejenim delovnim okoljem. Pogosto se pojavlja pri mladostnikih v obdobju hitre rasti (posturalna kifoza), pri starejših zaradi degenerativnih sprememb in osteoporoze ter pri posameznikih z oslabljenimi mišicami trupa in lopatičnega obroča. K nastanku prispevajo tudi slaba telesna drža, pomanjkanje telesne aktivnosti in dolgotrajno sključeno sedenje.
Značilnosti poškodbe
Povečana torakalna kifoza je lahko funkcionalna (posturalna) ali strukturna. Funkcionalna oblika je posledica mišičnega neravnovesja in slabe drže ter je običajno reverzibilna. Strukturna oblika pa vključuje spremembe v obliki vretenc, kot pri Scheuermannovi bolezni ali osteoporotičnih zlomih, in je težje popravljiva. Pogosto je prisotno neravnovesje med skrajšanimi mišicami prsnega koša in oslabljenimi mišicami zgornjega dela hrbta. Sčasoma lahko to vodi v spremembe obremenitev hrbtenice in pojav kroničnih bolečin.
Rehabilitacija
Rehabilitacija je usmerjena v izboljšanje drže, gibljivosti in mišičnega ravnovesja. Ključno je raztezanje skrajšanih struktur (prsne mišice) ter krepitev mišic zgornjega dela hrbta, zlasti romboidnih mišic, trapezaste mišice in globokih stabilizatorjev. Pomembne so tudi vaje za mobilizacijo prsne hrbtenice ter učenje pravilne drže v vsakodnevnih aktivnostih. Dodatno se priporoča ergonomska prilagoditev delovnega mesta in redno prekinjanje dolgotrajnega sedenja. Pri strukturnih oblikah je cilj predvsem zmanjšanje simptomov in preprečevanje napredovanja deformacije.
Kdaj poiskati pomoč?
Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati, kadar je ukrivljenost izrazita, se postopno slabša ali povzroča bolečino in funkcionalne omejitve. Pri mladostnikih je smiselna zgodnja obravnava, če se drža hitro slabša v obdobju rasti. Nujna obravnava je redka, vendar potrebna, če pride do nenadne deformacije po poškodbi ali ob sumu na osteoporotične zlome pri starejših.
Interkostalna nevralgija
Draženje medrebrnih živcev, ki povzroča ostro ali pekočo bolečino v predelu prsnega koša in prsne hrbtenice.
Simptomi
Interkostalna nevralgija se kaže kot ostra, pekoča ali zbadajoča bolečina, ki poteka vzdolž reber in prsnega koša. Bolečina je pogosto enostranska in se lahko pojavlja v “pasu” od hrbtenice proti sprednjemu delu prsnega koša. Poslabša se pri globokem vdihu, kašlju, smehu ali rotaciji trupa. Prisotna je lahko tudi preobčutljivost kože na dotik (alodinija), kjer že rahel pritisk povzroči bolečino. Včasih se pojavi občutek mravljinčenja ali “elektriziranja” vzdolž medrebrnega prostora.
Posamezniki nagnjeni k poškodbi
Večje tveganje imajo posamezniki po poškodbah prsnega koša (npr. zlomi reber), po operacijah v prsnem predelu ali pri virusnih okužbah, kot je herpes zoster (pasavec). Pogosteje se pojavlja tudi pri starejših odraslih zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice ter pri ljudeh z dolgotrajno slabo držo ali ponavljajočimi se rotacijskimi obremenitvami trupa. K nastanku lahko prispevajo tudi bolezni hrbtenice, kot so spondiloza ali hernija diska v prsnem delu.
Značilnosti poškodbe
Interkostalna nevralgija je posledica draženja ali poškodbe medrebrnih živcev, ki potekajo med rebri. Bolečina je nevropatskega izvora, zato je pogosto pekoča, električna ali zbadajoča in ne tipično mehanska kot pri mišičnih poškodbah. Lahko je stalna ali se pojavlja v napadih. V nekaterih primerih je vzrok jasen (npr. poškodba ali herpes zoster), v drugih pa ostane idiopatska. Pomembno je razlikovati interkostalno nevralgijo od srčnih, pljučnih ali prebavnih bolečin, ki lahko posnemajo podobne simptome.
Rehabilitacija
Rehabilitacija je usmerjena v zmanjšanje bolečine in odpravo vzroka draženja živca. Vključuje analgetično terapijo, protivnetna zdravila ter v nekaterih primerih zdravila za nevropatsko bolečino, ki jih predpiše zdravnik. Fizioterapija lahko vključuje nežne mobilizacije prsne hrbtenice, dihalne vaje in raztezanje prsnega koša. Pomembno je tudi izboljšanje telesne drže in zmanjšanje mehanskih obremenitev. Pri postherpetični nevralgiji je rehabilitacija pogosto dolgotrajnejša in usmerjena predvsem v obvladovanje bolečine.
Kdaj poiskati pomoč?
Zdravniško pomoč je treba poiskati, kadar je bolečina močna, dolgotrajna ali se ne izboljša v nekaj dneh. Nujna obravnava je potrebna, če se bolečina pojavi skupaj z znaki, ki lahko nakazujejo srčno ali pljučno bolezen (npr. pritisk v prsih, težko dihanje, omotica).
Izstopajoča odličnost
Pričnimo skupno doživetje
Razumemo, da je vsak začetek težak.
Stopite v kontakt z našim osebjem in priskočili vam bomo na pomoč.